Ko rečem, da sem coach

Grozno mi je, ko se zalotim, da mi je kar nerodno reči, da sem coach. Pa to sem. Profesionalna coachinja – z leti izkušenj, mednarodnimi akreditacijami in še pomembneje: z zavedanjem, kako močna, a hkrati zahtevna metoda je coaching. 

Strokovnost ni vprašanje mnenja, temveč standarda. Kot ena redkih individualno akreditiranih in mednarodno potrjenih Mojstric profesionalnega coachinga v Sloveniji – z najvišjimi nazivi tako pri ICF (MCC) kot pri EMCC Global (EIA Master Practitioner), kot mednarodna ocenjevalka (assessor) za potrjevanje profesionalnih coachev, coaching supervizorka, trenerka in mentorica, vpisana v evropski in mednarodni register, ter kot oseba, ki je aktivno vpeta v razvoj in sooblikovanje razvoja coaching profesije na nacionalni in mednarodni ravni – lahko z vso odgovornostjo rečem: Profesionalnost ne določa papir, ampak zrelost, etična drža, globina usposobljenosti in razumevanje metode in njene aplikacije ter neprestano strokovno izpopolnjevanje. 

Coaching je poklic. Ne vloga. Terja čas. Vodenje. Refleksijo. Supervizijo. Ter predvsem – notranjo zrelost in integriteto. In ja, coaching deluje. A  samo takrat, ko so izpolnjeni klučni pogoji: 

• ko je klient pripravljen in razume proces,

• ko je na drugi strani strokovno usposobljen, etičen in izkušen coach,

• ko obstaja jasen dogovor in zaupanje v proces.

Ampak v resnici... coaching sploh ni tako "seksi", kot pogosto zasledim v oglasih. Ni vedno navdušujoč. Ni motivacijski govor. Ni čudežno razsvetljenje. Je proces. Pot. In pogosto zelo neprijetno zrcalo. Vsaj, če ga izvajamo z resnostjo in v skladu s stroko.

In – naj rečem kar naravnost – vsak ni primeren, da postane coach. Ker nima kapacitete. Ne čustvene. Ne etične. Ne strokovne. Evo, pa sem povedala. Na glas.

Ker prepogosto opažam, da se meša različne razvojne metode – coaching, mentorstvo, trening, facilitacija, terapija – in vse skupaj zamegli pod oznako coaching. A namen, pristop, odgovornost in pričakovani rezultati so pri vsaki metodi bistveno drugačni. 

Da, coach lahko uporablja elemente poglobljenega pogovora tudi kot mentor ali trener. A to še ne pomeni, da je vsak mentorski pogovor coaching. Ali da vsak trening z nekaj vprašanji postane coaching.  In kadar ne znamo ločiti med metodami, nastane največja škoda:

➡️ Naročnik ne ve, kaj dejansko prejema.
➡️ In posledično ne more vedeti, zakaj ni delovalo.

_{Razvojna miselnost – lepo zveneča beseda, ki je (pre)večkrat prazna}

V zadnjem času veliko razmišljam o razvojni miselnosti (growth mindset).

Beseda, ki je moderna, všečna, navdihujoča. Beseda, ki je postala skoraj obvezen del vsakega opisa želenih kompetenc – še posebej v svetu vodenja, coachinga in komunikacije.

A kljub temu ne morem mimo tihega dejstva, ki se vsak dan znova prikrade v ozadje mojih opazovanj:

Ogromno je ljudi, ki že vse vedo.

_{Zakaj naj bi vodje uporabljali coaching veščine?}

V današnjem hitro spreminjajočem se in kompleksnem delovnem okolju vodenje ni več zgolj naloga usmerjanja in delegiranja. Vodje danes nosijo odgovornost, da navdihujejo, vključujejo in podpirajo svoje ekipe na poti do izjemnih dosežkov. Da bi lahko izpolnili ta pričakovanja, se vedno več vodij zateka k coaching veščinam – sodobnemu pristopu, ki presega tradicionalne metode upravljanja.

Coaching veščine niso le orodje. So način razmišljanja, ki temelji na radovednosti, empatiji, aktivnem poslušanju in raziskovanju novih možnosti. Po definiciji International Coach Federation (ICF) coaching veščine za vodje predstavljajo pospeševalni stil vodenja, ki integrira coaching tehnike v vsakodnevne interakcije z namenom povečanja individualne in organizacijske rasti. Vodje, ki uporabljajo coaching veščine, ne nudijo zgolj odgovorov, temveč spodbujajo sodelavce k iskanju njihovih lastnih rešitev, s čimer odpirajo vrata inovativnosti, samostojnosti in dolgoročnemu uspehu.

💡Pomembno je, kdo smo kot coachi! Coaching ni le proces podpore strankam – je tudi globoko delo na sebi. Kot coachi moramo raziskovati svojo prisotnost, razvijati coaching zrelost in se soočati z lastnimi vzorci. Le tako lahko odpremo prostor za resnično transformacijo drugih.

Ta teden je naša Jasna Knez, MCC, EIA MASTER, ITCA, ESIA za člane ICF Slovenia Charter Chapter izvedla demo coaching, z prikazom kompleksnosti resničnih izzivov.

Vsakič, ko poskusim nekaj novega, se mi odpre nov svet možnosti. Zato naj bosta "čudenje" in "radovednost" še naprej tista sila, ki me vodi skozi življenje.

🤔 Se kdaj sprašujete, kako pogosto se resnično zavedamo trenutka, v katerem smo? Kaj nam telo sporoča? Kako naša čustva in misli sodelujejo pri tem trenutku? Kako oz. ali sploh dihamo?

Prisotnost v trenutku in čutenje, ki iz njega izhaja, sta zame postala globoka komunikacija telesa z življenjem. Vsaka izkušnja je priložnost za globlje zavedanje. Navajeni smo bežati pred svojimi občutki, toda če se jim izognemo, jih ne moremo zares razumeti. Zato je zame ključno, da ostanem prisotna s svojimi čustvi in občutki, saj imajo dragoceno funkcijo in nosijo zame pomembne informacije.

Razvoj coacha ni zgolj stvar izkušenj ali let prakse, niti ne starosti. Gre za poglobljeno razumevanje miselnosti, potreb klientov in širšega konteksta, v katerem deluje. Zrelost coacha se ne razvija samodejno s časom, temveč je rezultat zavestnega in nenehnega prizadevanja za izboljšanje kompetenc, kapacitet in različnih stilov in globine dela.

Na nedavnem kongresu coachev in mentorjev sem izpostavila, kako lahko miselnost coachinga in mentorstva pomaga vodjem, timom in organizacijam preseči meje navidezno nemogočega. Udeležence sem izzvala z naslednjimi vprašanji:

• Ali kontinuirano razvijate kompetence in sposobnosti coacha?
• Imate podporni prostor za obdelavo izkušenj, ki ste jih pridobili pri delu s strankami?
• Je vaša strokovna praksa povezana s kakovostjo, standardi in etiko?

Za vse, ki delamo z ljudmi, je nenehen osebni in profesionalni razvoj nujen. Coaching zrelost se ne meri le z obvladovanjem tehnik, ampak z razumevanjem sebe, gradnjo odnosov, ustvarjanjem uvidov in kreiranjem preskokov ter usmerjenostjo v rezultate. Prav ta globina zrelosti omogoča, da coach podpira stranke na najbolj učinkovit način.

Vstopamo v čaroben mesec maj, poln priložnosti za raziskovanje in odkrivanje. Mesec maj prinaša s seboj poseben pomen, saj poleg spomladanskih radosti obeležuje tudi Svetovni dan coachinga 6.5. To je idealen uvod v praznovanje coachinga, ki se nadaljuje s Mednarodnim tednom coachinga s strani Mednarodne coaching zveze (ICF), ter s Kongresom coachev in mentorjev, ki ga gosti EMCC Slovenija konec meseca, 30.5.2024. To obdobje bo zagotovo polno navdiha in priložnosti za učenje.

Obe organizaciji delujeta z namenom stalnega razvoja coaching stroke, postavljanja najvišjih standardov, zagotavljanja neodvisnega certificiranja ter ustvarjanja globalne mreže profesionalnih coachev.

Trema, kot ena od manifestacij strahu, se nanaša predvsem na prihodnost. Vendar pa je pomembno razumeti, da je trema tudi oblika energije v gibanju. Namesto da bi se ji upirali, jo je treba dojeti kot naravni del izkušnje, ki nas spodbudi k boljši pripravi na situacijo.