Kdaj je coaching primerna in koristna metoda razvoja

Omogoča refleksijo, učenje in transformacijo. Zanj se najpogosteje odločimo, ko želimo odpraviti neko t.i. »motnjo«, ki nam preprečuje, da bi bolj polno izkoristili svoje potenciale. Vedno namreč obstaja razkorak med potencialom in rezultatom, dejanji. Vloga coacha je, da pomaga raziskati to vrzel in opolnomoči posameznika, da spozna „svoje zavore“, bolj polno izkoristi svoj potencial in najde primerno rešitev za svoj problem.

Kaj je coaching: Coaching je v svoji najpreprostejši obliki  strukturiran odnos med coachem in klientom, da le-ta poveča oz. doseže želeno raven uspešnosti. Končni cilj tega procesa je omogočiti klientu, da doseže cilje, ki jih je določil sam in ga pri učenju premagovanja izzivov, s katerimi se bo spoprijel, podpirati. Proces je posamezniku individualen in mu pomaga, da znanje in pot najde v sebi skozi svoje odgovore, in ne, da ga učijo oz. poučujejo, mu svetujejo.  Vsaka organizacija namreč ima svojo strukturo in vsak človek ima svoje edinstveno stanje. V tem kontekstu, je vsaka rešitev, ki se bo pojavila med  coaching izkušnjo, specifična tako za organizacijo kot osebo.

Coaching lahko izvajamo v različnih vlogah in oblikah. Zelo primeren je, ko se znajdemo v situacijah, ko se soočamo s spremembami in situacijami, ki imajo vpliv na nas, osebno, poslovno ali na organizacijo samo.

KDAJ JE COACHING PRIMERNA IN KORISTNA METODA RAZVOJA? Kaj so ključni sprožilci, da se posameznik odloči za ta proces.

Nekatere najpogostejše situacije, v katerih se pojavi potreba po coachingu, po izkušnjah vključujejo:

• Izdelava osebnega razvojnega načrta ali kariernega načrta (karierna pot). Coaching zagotavlja kontekst in zagotovi, da je osebni razvojni načrt dovolj raztegljiv in dosegljiv.
• Pomanjkljive vodstvene veščine, slabo vodenje samega sebe in neučinkovito medsebojno sodelovanje. Ko občutimo, da smo na trenutnem delovnem mestu & situaciji v stagnaciji. Coaching nam tu pomaga, da nas spodbudi k novemu, odprtemu razmišljanju in sproži učenje iz vseh smeri. Tako lažje najdemo korake, ki nam pomagajo rasti in se razvijati.
• Ko obstaja priložnost, da prevzamemo novo delovno vlogo, kar zahteva dodatne veščine.  (Lahko je povezano tudi s strahom pred uspehom ali neuspehom.) Coaching pomaga določiti, kako drugačna bo nova vloga in kje lahko obstajajo morebitne vrzeli v spretnostih, pa tudi, kako načrtovati in kako bomo razvil potrebne veščine.
• Ne osredotočenost in izguba fokusa, zavzetosti. Padec motivacije. Ko nekdo odlaša z pomembno odločitvijo ali dejanjem. Coach pomaga prepoznati temeljne vzroke zavlačevanja in razviti praktične načine, kako se ponovno motivirati in se soočiti z zadevo. Postati bolj zavzet.
• Stres doma ali na delovnem  mestu. Ko občutimo preobremenjenost. Coaching pomaga, da si postavimo jasnejše in dosegljive prednostne naloge ter postanemo samozavestnejši in sposobni pogajanj o delovnih obremenitvah (vključno z učenjem reči "ne").
• Ko se vzrok nanaša na perfekcionizem, stremljenje k popolnosti, odličnosti posameznika, lahko v procesu coachinga ugotovimo, kdaj je pomembno, da dobimo pravo rešitev in kdaj je dovolj zadovoljitev z "dovolj dobrim". Gre za arhaično sporočilo „Nisem dovolj dober“ ali Nisem vreden.
• Nefunkcionalni in omejujoči načini razmišljanja, delovanja, vedenja. Ko se vzrok nanaša na pomanjkanje samozavesti ali samozaupanja, pomanjkanje samozavedanja o lastnih vrednotah, ciljih, željah, ambicijah. Coaching ponuja priložnost, da se poglobimo v svoje senčne plati in v varnem okolju preokvirimo omejujoča prepričanja in zgradimo želeno podobo.  
• Kadar se želimo, ali delovno mesto od nas zahteva, da se izpopolnimo v določeni spretnosti, kot je javno nastopanje. Coaching ponuja priložnosti za vadbo v varnem okolju in postopno gradnjo veščine.
• Ko želimo ali potrebujemo izboljšati določen atribut, na primer postati bolj asertiven. Velja podobno kot pri razvijanju določene veščine, vendar v tem primeru coach in klient  naredita veliko več temeljev v smislu razumevanja notranjih motivacij, na katerih temelji trenutno vedenje in potencialnih  blokad, kot so samoomejujoča se prepričanja.
• Nefunkcionalna vedenja – slaba timska kultura, nesodelovanje z drugimi ekipami ali ključnimi notranjimi deležniki, premalo razvita čustvena inteligenca in obvladovanje konfliktov. Pogosta vloga coacha je pomagati klientom razmišljati kako bodo obvladovali konflikte znotraj svoje ekipe ali z drugimi posamezniki & ekipami. V teh primerih je coaching  najbolj dragocen, če prinese praktičnost rešitve za takojšno razrešitev konflikta in tudi gradi klientovo sposobnost izogibanja podobnim prihodnjim konfliktom ali usmerjanje morebitnih konfliktov v pozitiven in ustvarjalen dialog.
• Ko se nov član pridruži ekipi. To je priložnost za pospešitev uvajanja v timske norme ter tudi za razumevanje opažanj o ekipi in kako le-ta deluje. (za posameznika in ekipo - dvosmerno)
• Neučinkovit time management oz. pomanjkanje postavljanja prioritet, neučinkovito soočanje s spremembami, novimi načini dela in upravljanje s spremembami. Ko se moramo bolj jasno osredotočiti na tisto, kar je pomembno. Coaching pomaga ozavestiti trenutne vzorce in razvrščati med konkurenčnimi & prednostnimi nalogami, ki peljejo do zadanega novega želenega vedenja.

_{Vir: Coaching and mentoring international, Cluterrbuck & PNG} 

Pomembno je, da je klientu jasno, kaj želi doseči s samim procesom. Ker je coaching ciljno usmerjen proces so kazalniki uspeha zelo pomembni. Merjenje določa KPI samega procesa. Coaching je namreč izkušnja, ki jo je potrebno izkusiti. Ni koncept, ko nas učijo. Proces je transformativen in prinaša sistematično spremembo – sistemski preskok. 

Jasna Knez, Executive & Team Coach, ICF ACC, EMCC EIA SENIOR

September 2020