Kako pripravimo pravo vsebino za nastop

Za vsakega govorca je koristno poznati naslednjo statistiko iz raziskave Hermana Ebinghausa:

• v prvih 20 minutah pozabimo približno 42% slišanega oz. naučenega,

• po 1. uri pozabimo približno 56% slišanega oz. naučenega,

• v 24 urah pozabimo približno 66% slišanega oz. naučenega.

Skušajte uganiti, koliko slišanega oz. naučenega pozabimo v 30 dneh?

Kako sploh začnemo s pripravo?

Za primerno pripravljeno in predstavljeno vsebino še posebej pomaga, da se celotne priprave lotimo na pravilen način. Brez ustreznega planiranja ne more biti dobre priprave niti predstave, se strinjate?

Pomembno je, da natančno vemo, kaj hočemo komunicirati. Da pa to tudi lažje dosežemo, se moramo na nastop pripraviti. Vedeti, kaj je naš namen in kakšnemu cilju sledimo. Iz tega namreč ustvarjamo INTERES za svoje poslušalce. Najti moramo ZAKAJ želimo, da vedo, kar jim imamo povedati.

Oblikujmo dober cilj

Vaš cilj naj bo pozitiven, oblikovan v prvi osebi in bodisi v sedanjiku bodisi v prihodnjiku. Vedeti morate, kaj je vam pomembno pri doseganju tega cilja in kaj je vaše ključno sporočilo. Naj ima izpolnjene komponente SMART (specifičen, merljiv, soglasen, realističen, časovno določen).

Ko smo naredili dober temelj, se lotimo oblikovanja hiše – torej vsebine in prezentacije.

Začnemo vedno z ZAKAJ

Nič se ne zgodi, če ne znamo ustvariti odnosa s publiko. Najprej se ogrejemo, šele potem začnemo zares. Ustvarimo potrebo za poslušalce, pridobimo njihov interes oz. njihovo zanimanje, jih motivirajmo, da si bodo res želeli poslušati prav nas. Pomaga, če se navežete na osebno izkušnjo ali če predstavite kakšno zanimivo statistiko vezano na tematiko. Seveda pa v to tehniko vdahnite svojo zgodbo. Vaša zgodba pa naj ima junaka – to je lahko tema, rešitev,  vi, projekt o katerem boste govorili.

Zakaj pa zgodbe, se sprašujete? Zato, ker zagotavljajo, da naši poslušalci postanejo del predstavitve in s tem se jim vtisnemo v njihov čustveni spomin. To pa odpira prostor, da želijo slišati še več … Seveda le, če smo napisali dobro zgodbo. Dobro vsebino.

Jedro same prezentacije odgovarja na KAJ in KAKO

Povejmo razumljivo, v jeziku, ki ga sogovornik razume. Izogibajmo se žargona, tujk in kratic. Podajajmo konkretne informacije, jasno sliko o temi oz. junaku, vsa relevantna dejstva in podatke. Da pa bo lažje poslušalcem pomniti, informacije podajajmo v logičnem zaporedju.

Predvsem pa je pomembno, da raje govorimo o manj temah, a o teh podrobneje. Podajanje informacij popestrimo z vizualnimi pripomočki, primeri, opisi in vedno dodajmo svojo osebno izkušnjo ali razmišljanje. Ker smo ljudje različni in imamo različne učne stile, je dobro, da vključimo tudi malo akcije, kot se za zgodbe spodobi. Razširimo razumevanje s praktičnimi prikazi, demonstracijo ali vajami. In še pomembneje, ne bojte se vključevati vaše publike s postavljanjem vprašanj.  Golo podajanje puste vsebine ni še nikogar prepričalo, zato svojo zgodbo začinite. Kot pri vsaki zgodbi, se v jedru nekaj zaplete in kasneje tudi razplete. Kajti ko poslušamo interpretacijo zgodbe, se nam zaradi kombinacije miselnih, čustvenih in fizičnih dražljajev podatki, ki jih slišimo, zapišejo globoko v našo podzavest.

Na koncu pa sledi zaključek oz. NAUK.

Naj bo tak, ki pusti vtis. Dobro je, da ponovimo širši pomen povedanega – povzetek in preverimo razumevanje. Da boste prepričani, da ste cilj dosegli, se poslužujte povratne informacije. Sledi integracija. Povabite poslušalce k razmisleku, kako bodo slišano/izkušeno prenesli v prakso. Zaključite pa z navdihom oz. naukom, kot se za dobre zgodbe spodobi. Nauk zgodbe je namreč vaše ključno sporočilo, za katerega želite, da si ga vaši poslušalci zapomnijo.

Suverenost pride s pravo vsebino, ki je prilagojena publiki, je smiselno strukturirana in sledi vašemu ključnemu sporočilu. Torej s pravo in premišljeno pripravo. Ter vašim avtentičnim nastopom. Pa srečno.

Jasna Knez, trenerka komunikacijskih veščin & Jungian in poslovni coach

Feb