V okviru ICF je mentorski coaching namenjen razvoju coacha v skladu s kompetenčnim modelom ICF. Poseben poudarek je na razumevanju in utelešanju kompetenc, vedenjskih markerjev ter kriterijev, ki so povezani z različnimi razvojnimi ravnmi coacha in zahtevami posamezne stopnje akreditacije.
ICF z 2027 uvaja pomembne spremembe na področju mentorskega coachinga in s tem pomembno spreminja tudi vlogo mentor coacha v procesu akreditacije. Več v nadaljevanju.
Mentorski coaching je strukturiran razvojni proces, usmerjen v poglabljanje coaching kompetenc in profesionalne coaching prakse. Sama ga pogosto opišem kot proces »ZOOM IN«, saj se osredotoča na podrobno raziskovanje in razvoj konkretnih coaching vedenj, intervencij, odločitev in odzivov znotraj coaching pogovora.
V okviru ICF je mentorski coaching namenjen razvoju coacha v skladu z ICF Core Competencies in zahtevami posamezne ravni credentiala. Ne gre zgolj za to, da coach razume kompetence in vedenjske kazalnike, temveč da jih zna udejanjati v konkretni coaching praksi ter razvija sposobnost reflektiranja lastnih odločitev, njihovega učinka in možnih alternativ. Mentorski coaching je zato predvsem učenje skozi prakso.
Mentor coach opazuje ali posluša coaching pogovore, coachu zagotavlja konkretno povratno informacijo, spodbuja njegovo refleksijo in ga podpira pri nadaljnjem eksperimentiranju ter razvoju. Namen ni, da bi coach prevzel mentorjev način coachinga, temveč da razvije svoj lasten, avtentičen in kompetenten coaching slog, usklajen z ICF Core Competencies in zahtevami ravni, za katero se pripravlja.
Mentor coaching je tako sodelovalni učni proces, v katerem je mentor coach hkrati vodnik, podpornik, učitelj in izzivalec.
Pomembno je tudi, da mentorski coaching ni coaching o coachovem poslovanju, marketingu, življenjskem ravnovesju ali drugih temah, ki niso povezane z razvojem njegovih coaching kompetenc. Predmet procesa je coach in njegov način coachinga.
Kakovosten mentorski coaching ne temelji na eni povratni informaciji, temveč na razvojnem ciklu skozi čas:
coaching pogovor → opazovanje oziroma poslušanje → povratna informacija → refleksija → praksa → ponovna refleksija in razvoj.
Takšen cikel omogoča, da coach povratno informacijo preizkusi v praksi, opazuje učinek svojih odločitev in postopoma razvija večjo kompetentnost ter sposobnost samostojnega presojanja kakovosti lastnega coachinga.
Mentor coach pri tem ne daje zgolj odgovora na vprašanje »kaj bi moral narediti drugače«. Pomaga coachu raziskovati, kaj se je dogajalo v pogovoru, kaj je opazil, česa morda ni opazil, na podlagi česa se je odločil za določeno intervencijo, kakšen je bil njen učinek in katere druge možnosti so bile na voljo.
Prav ta razvoj profesionalnega mišljenja je eden ključnih elementov kakovostnega mentorskega coachinga.
ICF mentorski coaching opredeljuje kot samostojno strokovno področje, ki zahteva usposobljenost za opazovanje coaching pogovorov, zagotavljanje kakovostne povratne informacije in podporo razvoju kompetenc skozi čas. ICF posebej poudarja formativno vrednotenje, pri katerem mentor coach skozi več opazovanj in povratnih informacij spremlja razvoj coacha.
ICF z letom 2027 uvaja pomembne spremembe na področju mentorskega coachinga in s tem pomembno spreminja tudi njegovo vlogo v procesu pridobivanja in obnavljanja credentialov.
Od 1. januarja 2027 bodo morali kandidati za ICF credential mentorski coaching opravljati pri mentor coachu, ki ima pridobljeno ICF Mentor Coach Specialization (MCS). MCS bo na voljo na treh ravneh, ki ustrezajo trem ravnem ICF credentialov:
Mentor coach bo torej lahko pridobil specializacijo za eno, dve ali vse tri ravni, odvisno od izpolnjenih pogojev. ICF bo usposobljene mentor coache vključil v Mentor Coach Registry, kjer bodo lahko kandidati preverili njihovo specializacijo.
To je pomembna sprememba tudi za coache, ki danes izbirajo mentor coacha. Pri izbiri ne bo več dovolj vprašanje, ali ima mentor coach izkušnje s coachingom ali celo dolgoletne izkušnje z mentorskim coachingom. Pomembno bo tudi, za katero raven credentiala ima ustrezno MCS specializacijo.
Ena najpomembnejših sprememb je nova vloga mentor coacha pri formativnem vrednotenju razvoja coaching kompetenc.
Mentor coach bo skozi več individualnih srečanj opazoval coaching pogovore, jih kalibriral glede na kriterije zahtevane ravni credentiala, podajal razvojno povratno informacijo in dokumentiral razvoj coachovih veščin skozi celoten proces.
ICF bo za ta namen uvedel standardizirane obrazce.
Session Observation Form bo namenjen dokumentiranju posameznega srečanja in bo vključeval med drugim:
Competency Review Form pa bo omogočil kumulativni pregled razvoja skozi več srečanj. V njem bo mentor coach dokumentiral izkazano kompetentnost, morebitne razvojne vrzeli, povratne informacije in druge elemente, pomembne za presojo pripravljenosti na zahtevano raven.
To pomeni pomemben premik. Mentorski coaching ni več razumljen samo kot proces, v katerem coach prejema podporo in povratno informacijo. V novem sistemu vključuje tudi strukturirano formativno vrednotenje razvoja njegove coaching kompetentnosti skozi čas.
Pri tem je pomembno razumeti razliko med formativnim in klasičnim sumativnim ocenjevanjem.
Namen formativnega vrednotenja je predvsem podpreti razvoj. Mentor coach ne čaka do konca procesa, da bi povedal, ali je coach »dovolj dober«. Kompetence spremlja skozi proces, daje povratne informacije, spodbuja refleksijo in omogoča, da coach pridobljeno znanje in uvide prenese v naslednje coaching pogovore.
Več ur še ne pomeni večje kompetentnosti. To je pomembna posledica novega pristopa. Zaključek mentorskega coachinga oziroma doseženo določeno število ur samo po sebi ne pomeni, da je coach dosegel zahtevano raven kompetentnosti. Če opazovana coaching praksa še ne izkazuje pričakovane ravni, je lahko potrebno dodatno delo, več opazovanj, več refleksije in več prakse.
Mentorski coaching zato ni proces, pri katerem je cilj »oddelati zahtevano število ur«. Cilj je razvoj in izkazovanje kompetentnosti. To je tudi pomembna razlika med časom, ki ga coach preživi v procesu, in razvojem, ki se v tem procesu dejansko zgodi.
ICF je z uvedbo MCS prvič vzpostavil formalno globalno specializacijo za mentor coaching. ICF mentorski coaching opredeljuje kot samostojno strokovno področje, ki zahteva specifične kompetence na področju opazovanja, povratne informacije, razvoja kompetenc in formativnega vrednotenja.
Za pridobitev MCS mora mentor coach poleg ustreznega ICF credentiala izpolniti tudi zahteve glede izobraževanja iz mentorskega coachinga ter opraviti ustrezne ICF evalvacijske treninge za raven oziroma ravni, za katere želi pridobiti specializacijo:ACC BARS, PCC Markers in/ali MCC BARS.
MCS je mogoče pridobiti na eni, dveh ali vseh treh ravneh.
ICF s tem postavlja jasnejši standard za področje, ki je bilo doslej precej bolj odvisno od posameznega mentor coacha, njegovega izobraževanja, izkušenj in načina dela.
MCS velja tri leta
MCS je veljavna tri leta. Za njeno obnovitev mora mentor coach ohraniti aktiven ICF credential in v triletnem obdobju opraviti 10 ur nadaljnjega izobraževanja, povezanega z ICF Mentor Coaching Competencies.
Supervizijske ure, namenjene mentorski coaching praksi, se lahko uporabijo kot del teh ur nadaljnjega izobraževanja. Če ima mentor coach MCS na več ravneh, se ob izpolnitvi pogojev za obnovitev avtomatično obnovijo vse njegove ravni MCS.
To dodatno poudarja, da mentorski coaching ni področje, na katerem lahko mentor coach enkrat pridobi kvalifikacijo in nato brez nadaljnjega razvoja ostane na isti ravni.
Spremembe bodo pomembne tako za pridobivanje kot za obnavljanje ICF credentialov.
Za kandidate bo zato pomembno, da pri izbiri mentor coacha preverijo:
To so vprašanja, ki bodo v novem sistemu postala še pomembnejša.
Mentor coach mora voditi ustrezno evidenco svojega dela z mentoriranci. ICF lahko ob prejemu prijave za credential ali ob obnovi credentiala mentor coacha kontaktira in ga zaprosi za potrditev opravljenih ur.
Zato je pomembno, da mentor coach hrani podatke, ki omogočajo preverljivost izvedenega procesa, med drugim:
Mentorski coaching tako postaja tudi bolj sledljiv in transparenten profesionalni proces.
Do uvedbe novega sistema je bil mentorski coaching za mnoge coache predvsem prostor za razvoj coaching kompetenc in pripravo na credentialing.
Z novim sistemom ICF pa dobiva mentorski coaching jasneje opredeljeno strokovno področje, standardizirane zahteve in pomembnejšo vlogo pri dokumentiranju ter formativnem vrednotenju razvoja coaching kompetenc.
Od 1. januarja 2027 bo za nove Mentor Coaching ure za ICF credential kandidate potreben Mentor Coach z ustreznim MCS. Od 1. aprila 2027 pa bo pri ACC in PCC Portfolio kandidatih skills validation specializiranega mentor coacha nadomestila dosedanjo zahtevo po Performance Evaluation posnetku in transkriptu.
To je pomemben premik v razumevanju kakovosti coachinga.
Ni dovolj, da coach nekaj ve. Ni dovolj niti, da določeno vedenje občasno pokaže. Pomembno je, da zna coaching kompetence dosledno udejanjati v konkretni praksi in da se njegov razvoj lahko skozi čas opazuje, reflektira in dokumentira.
Mentorski coaching zato ni več zgolj podpora pri pripravi na akreditacijo. Postaja pomemben razvojni, opazovalni in formativno-evalvacijski proces, v katerem coach skozi prakso razvija svojo kompetentnost, mentor coach pa prevzema večjo strokovno odgovornost za kakovost tega razvoja.
In prav zato bo za coache vse pomembnejše vprašanje:
Kdo je moj mentor coach in po katerem standardu dela?
Ne le koliko ur bom opravil, temveč kaj bom skozi ta proces dejansko razvil in kako bo moj razvoj viden v moji coaching praksi.
Več: https://coachingfederation.org/credentialing/coaching-competencies/mentor-coaching-competencies/