Kako pravilno obravnavati tremo

V vsaki življenjski situaciji uporabljamo določen sistem ali postopek za razumevanje, kaj se dogaja okoli nas in kako se odzvati. Te ocene so subjektivne in temeljijo na našem psihičnem in čustvenem stanju v določenem trenutku. Ena od ključnih nalog obvladovanja teh ocen je upravljanje s čustvi.

V resnici je upravljanje ljudi povezano z obvladovanjem njihovih čustev. Prepoznavanje, imenovanje in izražanje lastnih občutkov so ključni koraki k razumevanju, kako čustva vplivajo na naše vedenje. Čustva so energija v naši izkušnji, ki nas usmerja k dejanju.

Pri javnem nastopanju se lahko pojavlja občutek treme, ki je v osnovi ena od oblik stresa. Ta naravna reakcija telesa je skozi zgodovino služila kot obrambni mehanizem za prepoznavanje nevarnosti in aktivacijo telesa za zaščito pred njo.

Trema, kot ena od manifestacij strahu, se nanaša predvsem na prihodnost. Vendar pa je pomembno razumeti, da je trema tudi oblika energije v gibanju. Namesto da bi se ji upirali, jo je treba dojeti kot naravni del izkušnje, ki nas spodbudi k boljši pripravi na situacijo.

Trema se lahko kaže na različne načine in v različnih jakostih. Preden posameznik stopi na oder, se lahko pojavijo številni fizični in psihični simptomi, ki so značilni za to čustveno stanje. Nekateri od teh simptomov vključujejo:

1. Povečan srčni utrip: Močno utripanje srca je pogost simptom treme. Posameznik lahko zazna hitro bitje srca, kar je posledica povečane pripravljenosti telesa na stresno situacijo.
2. Rdeče lice: Nekateri ljudje doživljajo rdečico na obrazu, ki je posledica povečanega pretoka krvi zaradi stresne reakcije.
3. Občutek trema: Posameznik lahko doživlja občutek tresenja v rokah, nogah ali drugih delih telesa. To je posledica napetosti in povečanega odziva na stres.
4. Strah pred mnenjem drugih: Trema pogosto spremlja strah pred tem, kaj si bodo drugi mislili o posamezniku. Skrbi jih, da bodo drugi opazili morebitne pomanjkljivosti ali nekompetentnost.
5. Stimulativna trema: V nekaterih primerih lahko šibkejša trema deluje stimulativno. Posameznik se lahko bolje pripravi na situacijo in je bolj prisoten v trenutku.
6. Ohromitev: Močna trema lahko povzroči popolno ohromitev posameznika. Ta reakcija vodi v težave pri izvajanju naloge ali komuniciranju.
7. Fizični simptomi: Trema se lahko kaže tudi s fizičnimi simptomi, kot so tresenje glasu, napet vrat, mrzle ali potne roke, potenje, stiskanje v prsih, neusklajene kretnje in celo zdravstvene težave, kot so glavobol, driska, bruhanje, zamegljen vid in vrtoglavica.

Zavedanje o tem, kako se trema kaže, je ključno za uspešno obvladovanje. Različne stopnje trema lahko delujejo stimulativno ali ohromljajoče, odvisno od tega, kako nanje gledamo. Šibkejša trema nas spodbudi k boljši pripravi, medtem ko močna trema lahko povzroči popolno ohromitev.

Pomembno je poudariti, da trema ni nekaj, s čimer se borimo, temveč nekaj, s čimer se soočamo. Z zadrževanjem teh čustev izgubimo svojo moč za premikanje naprej. Pravilno ravnanje s tremo vključuje priznavanje, sprejemanje, izražanje in premikanje te energije v pozitivno smer.

Tako kot trema ohranja budnost in prisotnost, jo lahko usmerimo v pozitivno moč. Ključno je, kam usmerimo svojo pozornost. Če jo usmerimo v pozitivne vidike treme, lahko ta čustva postanejo naša zaveznica in nam pomagajo izboljšati nastop.

Skupno gledano, trema ni nekaj, česar bi se morali bati ali izogibati. Je naravni del človeške izkušnje, ki nam lahko služi kot orodje za rast in izboljšanje. Ko se naučimo pravilno upravljati s tremo, postanejo naši javni nastopi bolj prepričljivi in avtentični.

Vas zanima več? Pridružite se nam na Šoli javnega nastopanja in komunikacijske preobrazbe.